V Braziliji se je razplamtela razprava o odvzemu mandata poslanki Carli Zambelli, ki naj bi se o tem odločalo avgusta ali septembra. Hkrati je poslanka Sâmia Bomfim predlagala, da bi italijanski poslanec Angelo Bonelli, ki je razkril Zambellijino lokacijo, prejel častno državljanstvo. Medtem je v Hondurasu prišlo do incidenta v parlamentu, kjer je bil ranjen en posameznik, več poslancev pa pretepenih med protestom. V Dominikanski republiki pa se razprava o reformi kazenskega zakonika nadaljuje, pri čemer je predsednik poslanske zbornice Alfred Pacheco izrazil razočaranje nad načinom, kako so predsednikova žena in hčere izrazile zaskrbljenost glede predlaganih sprememb.

V Južni Koreji so se močno zaostrile politične razmere, saj se opozicijska Demokratska stranka (DP) in vladajoča stranka Narodna sila spopadata z resnimi notranjimi pretresi in medsebojnimi obtožbami glede korupcije. Demokratska stranka je 5. januarja nepričakovano preložila zasedanje parlamentarnega odbora za pravosodje, na katerem bi morali obravnavati predloga za posebni preiskavi o korupciji in gibanju Unifikacijska cerkev. Kot uradni razlog so navedli željo, da ne bi zasenčili državniškega obiska predsednika Lee Jae-myunga na Kitajskem, medtem ko opozicija trdi, da se stranka skuša izogniti preiskavam lastnih korupcijskih afer. Znotraj Demokratske stranke se krepijo pritiski na nekdanjega vodjo poslanske skupine Kim Byung-kija, ki je vpleten v več škandalov glede prejemanja podkupnin za nominacije na lokalnih volitvah. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil prostovoljno. Hkrati je predsednik stranke Jung Chung-rae napovedal strožji nadzor nad kandidacijskimi postopki in ustanovitev posebne nadzorne enote za preprečevanje nepravilnosti. Na drugi strani je v vladajoči stranki Narodna sila odstopil predsednik odbora za politiko Kim Do-eup, kar predstavlja resen udarec za vodstvo stranke pod Jang Dong-hyukom, saj je Kim veljal za zmeren glas, ki je uravnotežil domnevno skrajno desno usmeritev vodstva.

Južnokorejska politika se je znašla sredi novih obtožb o korupciji in zlorabi položaja, ki pretresajo tako opozicijsko Demokratsko stranko kot vladajočo stranko Narodna sila. Nekdanji vodja poslanske skupine Demokratske stranke Kim Byeong-gi je vpleten v škandal glede podkupnin za nominacije kandidatov na lokalnih volitvah leta 2022. Kim naj bi domnevno vedel, da je sodelavec poslanke Kang Sun-woo prejel 100 milijonov vonov od kandidata za mestnega svetnika, a je to zamolčal. Kljub pozivom k odstopu je Kim izjavil, da stranke ne bo zapustil po lastni volji, temveč se bo boril za dokazovanje svoje nedolžnosti. Istočasno se z očitki o neprimernem ravnanju sooča ministrska kandidatka Lee Hye-hoon iz vladajoče stranke Narodna sila. Občinska svetnica Son Ju-ha je javno obtožila Leejevo, da je med opravljanjem funkcije predsednice lokalnega odbora izvajala psihološki pritisk in nadlegovanje nad njo, medtem ko je bila Sonova noseča. Ti dogodki so sprožili ostre odzive v političnem prostoru, pri čemer vodstvo stranke Narodna sila zahteva uvedbo posebne preiskave o »korenitih korupcijskih kartelih« znotraj Demokratske stranke, medtem ko se sami branijo pred obtožbami o notranjem avtoritarizmu.

Andreas Hanger, vodja poslanske skupine ljudske stranke (ÖVP) v parlamentarni preiskovalni komisiji, je pozval opozicijsko svobodno stranko (FPÖ), naj se opraviči policiji, pravosodju in avstrijskemu prebivalstvu. Hangerjeve zahteve so posledica obtožb, ki jih je FPÖ podala v zvezi s preiskavo smrti nekdanjega visokega uradnika na ministrstvu za pravosodje Christiana Pilnacka. Po Hangerjevih besedah so bili očitki svobodnjakov o domnevnih nepravilnostih pri delu preiskovalnih organov že v celoti ovrženi. Poslanec ljudske stranke je v pogovoru za tiskovno agencijo APA poudaril, da preiskovalna komisija, ki je bila ustanovljena na pobudo opozicije, predstavlja nesmotrno porabo davkoplačevalskega denarja. Hanger meni, da preiskava nima več nobene vsebinske podlage, saj so dokazi potrdili pravilnost postopkov uradnih organov. Spor med vladajočo ÖVP in opozicijsko FPÖ se tako stopnjuje sredi delovanja komisije, ki naj bi razjasnila politične vplive na pravosodni sistem v Avstriji.

Preiskovalna komisija Državnega zbora RS, ki se je ukvarjala s sumi nezakonitega oziroma obvodnega financiranja političnih strank, je vstopila v sklepno fazo svojega delovanja. Predsednica komisije Tamara Vonta je v uradni izjavi poudarila, da dosedanje ugotovitve razkrivajo sistemske nepravilnosti, pri katerih so se določene politične stranke posluževale navidezno nepovezanih medijskih podjetij, gospodarskih družb in inštitutov za zagotavljanje finančnih sredstev. Vonta je v svojem nastopu kritizirala ravnanje opozicijskih strank SDS in Nova Slovenija, češ da so s procesnimi manevri, kot so nedvigovanje pošte in skrivanje dokumentacije, skušale ovirati preiskovalni proces. Komisija je v svojem poročilu izpostavila, da so se nekateri subjekti obnašali kot finančni avtomati za strankarske interese in celo osebno bogatenje posameznikov. Kljub navedbam o oteževanju dela s strani preiskovancev, je predsednica zagotovila, da bo komisija svoje delo izpeljala do konca in pripravila končno poročilo. Preiskava je bila osredotočena predvsem na ugotavljanje finančnih tokov, ki se izogibajo zakonskim omejitvam o financiranju političnih kampanj in rednega delovanja strank preko vzporednih struktur.

Ukrajinski protikorupcijski organi so razkrili organizirano kriminalno skupino, ki je delovala znotraj vrhovne rade in vključevala člane vladajoče stranke Sluga naroda predsednika Volodimirja Zelenskega. Nacionalni protikorupcijski urad Ukrajine (NABU) in specializirano protikorupcijsko tožilstvo (SAP) sta vložila obtožnice proti petim poslancem, ki so osumljeni prejemanja podkupnin v zameno za glasovanje o določeni zakonodaji. Po navedbah preiskovalcev je skupina delovala sistematično in vztrajno, z namenom vplivanja na zakonodajne procese v državi. Preiskava, ki je vključevala prikrite metode delovanja, je potrdila, da so bili poslanci plačani za zagotavljanje podpore določenim odločitvam v parlamentu. Med osumljenci, ki jih navaja portal Ukrajinska pravda, so poslanci Jevgen Pivarov, Igor Negulevski in Olga Vasilivska-Smagljuk. Ta razkritja predstavljajo velik izziv za administracijo predsednika Zelenskega, saj so protikorupcijski organi poudarili, da so te dejavnosti del širše strategije boja proti korupciji na najvišjih ravneh oblasti, kar ostaja ključni pogoj za mednarodno pomoč in približevanje države Evropski uniji.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med zaslišanjem pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA podal ključne informacije o preiskavah dogodkov 6. januarja in ravnanja s tajnimi dokumenti, ki bremenijo nekdanjega predsednika Donalda Trumpa. Dokumenti in videoposnetki zaslišanja, ki so bili javnosti razkriti na silvestrovo, so osvetlili napetosti med Smithom in republikanskim kongresnikom Jimom Jordanom. Smith je med pričanjem pojasnil, da so bili telefonski izpiski nekaterih kongresnikov, vključno z Jordanovimi, ključni za preiskavo, saj so kazali na visoko stopnjo strahu in neposredne stike z Belo hišo med vdorom v Kapitol. Analitiki opozarjajo, da je Jordan poskušal z objavo gradiva v času praznikov zmanjšati pozornost javnosti na lastno vlogo v takratnih dogodkih. Smith je med zaslišanjem poudaril, da je preiskave vodil izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov, hkrati pa je razkril, da zaradi omejitev, ki jih je postavila sodnica Aileen Cannon, ni vpogledal v drugi del svojega uradnega poročila o tajnih dokumentih. Poleg tega je Smith med osemurnim zaslišanjem podvomil v nekatere dele pričanja Cassidy Hutchinson, ki so po njegovem mnenju temeljili na slišanem in ne na neposrednem opažanju, kar bi lahko vplivalo na dokazno vrednost njenih izjav v morebitnem sodnem postopku.

Novi dokumenti, ki so bili objavljeni na silvestrovo, so razkrili podrobnosti zaprtega zaslišanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA. Dokumentacija, ki vključuje prepise in video posnetke, kaže na napeto izmenjavo mnenj med Smithom in predsednikom odbora Jimom Jordanom. Smith je med pričanjem pojasnil, da so bili telefonski zapisi nekaterih poslancev ključni za preiskavo dogodkov 6. januarja 2021, saj so razkrili neposredne stike z Belo hišo v času nemirov. Posebni tožilec je poudaril, da so bili ti podatki pridobljeni zaradi sumljivih komunikacij ključnih Trumpovih sodelavcev, kot sta bila Boris Ephsteyn in Rudy Giuliani. Analitiki in pravni strokovnjaki so po pregledu gradiva ocenili, da je Jordan poskušal z objavo na zadnji dan leta zmanjšati medijsko pozornost in prikriti lastno vlogo v takratnem dogajanju. Smith je med osemurnim zaslišanjem ostal pri stališču, da so bili kazenski postopki proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu vodeni izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov. Obenem je priznal, da določenih delov uradnega poročila ni odprl, ker mu je to prepovedala odredba sodnice Aileen Cannon v povezavi s preiskavo zaupnih dokumentov na Floridi. Smith je prav tako komentiral pričanje nekdanje uslužbenke Bele hiše Cassidy Hutchinson, ki ga je v določenih delih označil za posredno (hearsay), kar so nekateri republikanci interpretirali kot spodkopavanje ključne priče. Objava teh gradiv predstavlja vrhunec dolgotrajnih prizadevanj republikancev, da bi pod vprašaj postavili integriteto tožilčevih preiskav. Kljub ostrim vprašanjem o metodah dela in uporabi sodnih nalogov za pridobivanje podatkov o poslancih, je Smith vztrajal, da bi dokazi, ki so bili zbrani, na poštenem sojenju zadoščali za obsodbo. Dokumenti potrjujejo globoko politično polarizacijo znotraj ameriškega pravosodnega sistema in zakonodajne veje oblasti.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v pričevanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma kongresa podal ostro oceno vloge Donalda Trumpa pri dogodkih 6. januarja 2021. Smith je poudaril, da do nasilnega vdora v ameriški Kapitol ne bi prišlo brez neposrednega delovanja takratnega republikanskega predsednika, ki ga je označil za najbolj odgovorno osebo v kriminalni zaroti za razveljavitev izidov predsedniških volitev leta 2020. Med celodnevnim zaslišanjem za zaprtimi vrati, katerega prepis in posnetek so republikanci objavili v sredo, je Smith odločno branil neodvisnost svojih preiskav. Kljub očitkom republikanskih poslancev o politični motiviranosti pregona je Smith vztrajal, da so bile obtožnice vložene na podlagi trdnih dokazov o kaznivih dejanjih, ki so bila storjena v Trumpovo korist. Ob tem je zavrnil trditve, da bi Trumpove izjave o domnevnih volilnih prevarah spadale pod zaščito svobode govora, saj prva dopolnitev ameriške ustave ne ščiti goljufivih namenov v okviru kriminalne zarote. Odzivi na Smithovo pričevanje so v republikanskem taboru sprožili val ogorčenja. Zavezniki Donalda Trumpa so tožilca označili za tirana in zahtevali njegovo zaprtje, medtem ko so nekateri uradniki Trumpove administracije javno pozivali k aretacijam preiskovalcev. Po drugi strani pa analitiki opozarjajo, da dogodki iz leta 2021 in Trumpov odnos do pravne države v tistem obdobju ključno oblikujejo naravo njegovega trenutnega, drugega predsedniškega mandata.

Ameriški kongres je v sredo javno objavil prepis pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je pred člani odbora za pravosodje za zaprtimi vrati pojasnjeval potek dveh sedaj ustavljenih kazenskih preiskav proti predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je razkril, da je še v času pred novembrskimi volitvami razmišljal o vložitvi obtožnic proti domnevnim sostorilcem v primeru poskusa spodkopavanja rezultatov volitev 6. januarja 2021. Po zmagi Trumpa na predsedniških volitvah so bili postopki v skladu s politiko ministrstva za pravosodje, ki prepoveduje pregon aktualnega predsednika, prekinjeni. Med zaslišanjem je Smith branil svoje delo in poudaril, da so bile njegove odločitve osnovane na dokazih in črki zakona, ne pa na političnih motivih. Izpostavil je, da se je njegova ekipa pripravljala na pričanja številnih Trumpovih zaveznikov, ki so privolili v sodelovanje s tožilstvom. Objava prepisa prihaja v času povečanih napetosti med republikanci, ki Smithu očitajo zlorabo pooblastil, in zagovorniki vladavine prava, ki v objavi dokumentov vidijo priložnost za transparentnost nad delovanjem tožilstva v enem najpomembnejših pravnih procesov v zgodovini ZDA.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v zaprtem zaslišanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma kongresa odločno zagovarjal utemeljenost obtožnic proti nekdanjemu predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je poudaril, da so preiskovalci razpolagali z dokazi, ki bi krivdo onkraj razumnega dvoma potrdili tako v primeru poskusa spodkopavanja volitev leta 2020 kot v primeru neustreznega ravnanja s tajnimi dokumenti. Po njegovih besedah se napad na Kapitol 6. januarja ne bi zgodil brez Trumpovih dejanj, slednjega pa je označil za najbolj odgovorno osebo v kriminalni zaroti. Med pričanjem je Smith vztrajno zavračal očitke republikanskih zakonodajalcev o politični motiviranosti pregona ali domnevnih pritiskih predsednika Joeja Bidna in pravosodnega ministra Merricka Garlanda. Zaradi navodil ministrstva za pravosodje, ki so bila poslana tik pred začetkom zaslišanja, se Smith ni mogel podrobneje opredeliti do primera o tajnih dokumentih, zato se je večina razprave osredotočila na dogodke po volitvah leta 2020. Transkript pričanja, ki obsega 255 strani, razkriva, da Smith svoja dejanja vidi kot nujna za zaščito ustavnega reda, saj za Trumpova dejanja v ameriški zgodovini po njegovem mnenju ni precedensa.

Republikanska kongresnica Marjorie Taylor Greene je razkrila nove podrobnosti o svojem razhodu z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom, ki je bil po njenih navedbah posledica vprašanja objave zaupnih dokumentov o Jeffreyju Epsteinu. Greenova, ki je napovedala odhod iz kongresa po dveh mandatih, je v pogovoru za New York Times pojasnila, da je sprva ignorirala Trumpove tesne vezi s pokojnim spolnim prestopnikom, vendar so se njeni dvomi okrepili po srečanju s preživelimi žrtvami na odboru za nadzor predstavniškega doma. Po njenih besedah naj bi Trump nasprotoval razkritju dokumentov, ker naj bi se bal, da bodo njegovi prijatelji ob tem oškodovani. Istočasno se v ameriški javnosti nadaljujejo razprave o tako imenovanem sindromu Trumpove norosti (Trump Derangement Syndrome), kjer kritiki opozarjajo na nenormalno vedenje bivšega predsednika in njegove napade na demokratične institucije. Kolumnisti in politični analitiki izpostavljajo Trumpovo nagnjenje k obravnavanju sodržavljanov kot sovražnikov ali zgolj rekvizitov za politično promocijo. Ta diskurz dopolnjuje že tako napeto ozračje okoli Trumpovih preteklih povezav z Epsteinom, ki ostajajo ena najbolj spornih tem njegove politične kariere in povzročajo trenja znotraj same republikanske stranke.

Odbor za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa je objavil celoten prepis in videoposnetek pričanja nekdanjega posebnega tožilca Jacka Smitha, ki je decembra več kot osem ur odgovarjal na vprašanja o zveznih preiskavah proti Donaldu Trumpu. Smith je med zaslišanjem poudaril, da do vdora v Kapitol 6. januarja 2021 ne bi prišlo brez delovanja takratnega predsednika Trumpa, ki je po njegovih besedah aktivno spodkopaval zaupanje v izide volitev. Pričanje je potekalo v napetem političnem vzdušju, kjer so republikanski člani odbora Smithu očitali politično motiviran pregon. Posebni tožilec je v svojem zagovoru pojasnil, da so bile preiskave glede ravnanja s tajnimi dokumenti in poskusov razveljavitve volitev v letu 2020 utemeljene na dokazih in spoštovanju pravne države. Izpostavil je, da je bila njegova naloga zaščititi integriteto ameriških institucij, kljub vztrajnim kritikam Trumpovih podpornikov v kongresu. Objava teh gradiv omogoča javnosti vpogled v podrobnosti postopkov, ki so zaznamovali ameriško politično in pravno krajino v zadnjem letu. Smith je ob tem ponovil, da so bila njegova dejanja v skladu s pooblastili ministrstva za pravosodje.

Predsednik odbora za nadzor in vladne reforme v predstavniškem domu ameriškega kongresa James Comer je napovedal, da se bodo 7. januarja pričela javna zaslišanja glede domnevnih obsežnih goljufij v programih socialnega varstva v zvezni državi Minnesota. Preiskava se osredotoča na nepravilnosti v javnih programih pomoči, pri čemer republikanski člani odbora pozivajo guvernerja Minnesote Tima Walza k pričanju o delovanju domnevnih kriminalnih združb, ki naj bi izkoriščale državna sredstva. Na prvem zaslišanju bodo poleg zveznih preiskovalcev nastopili tudi državni predstavniki Minnesote, vključno s Kristin Robbins, Walterjem Hudsonom in Marion Rarick. Republikanska večina v odboru zahteva pojasnila o nadzoru nad porabo proračunskega denarja, saj sumijo, da so bile državne institucije pod vodstvom Walza premalo pozorne na sistemske zlorabe. Zaslišanja bodo ključna za določitev morebitne kazenske odgovornosti in uvedbo strožjih zveznih predpisov za preprečevanje finančnih malverzacij v socialnih programih.

Odbor za pravosodje predstavniškega doma ameriškega kongresa je na zadnji dan leta objavil videoposnetek in celoten prepis zaslišanja Jacka Smitha, nekdanjega posebnega tožilca, ki je vodil dva neuspešna pregona proti bivšemu predsedniku Donaldu Trumpu. Smith je na zaprtem zaslišanju pred kongresnim odborom pričal več kot osem ur, pri čemer je odgovarjal na vprašanja o ozadju in metodah svojih preiskav proti republikanskemu politiku. Objava gradiva je del širših prizadevanj republikanske večine v spodnjem domu kongresa, ki Smithu očita politično motiviran pregon. Smith se je v preteklosti sicer sam ponudil za javno pričanje, vendar so se republikanski člani odbora odločili za zaprto sejo, ki so jo izvedli v začetku decembra. S to objavo želi odbor javnosti predstaviti podrobnosti Smithovega zagovora in preiskovalnih postopkov, ki so bili predmet številnih kritik in pravnih sporov.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith se je decembra udeležil osemurnega zaslišanja za zaprtimi vrati pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA, ki ga vodi republikanec Jim Jordan. Transkripti in videoposnetki, ki so bili javnosti razkriti na silvestrovo, kažejo na oster spopad med Smithom in republikanskimi člani odbora. Smith je med pričanjem odločno zavrnil očitke o politični motiviranosti svojih preiskav proti Donaldu Trumpu ter poudaril, da so bili njegovi postopki vodenimi izključno na podlagi dokazov. Prav tako je pojasnil, da so bili izpiski telefonskih klicev nekaterih poslancev, vključno z Jordanovimi, ključni za preiskavo dogodkov 6. januarja 2021, saj so razkrivali stopnjo zaskrbljenosti znotraj Bele hiše med napadom na Kapitol. Analitiki poudarjajo, da je Jordan poskušal z objavo gradiva v času praznikov zmanjšati medijsko pozornost na dele pričanja, ki ga postavljajo v neugoden položaj. Smith je v svojem nastopu med drugim razkril, da določenih delov svojega končnega poročila ni mogel preučiti zaradi omejitev, ki jih je postavila sodnica Aileen Cannon v Floridi. Čeprav so republikanci izpostavili Smithovo priznanje, da so bili deli pričanja Cassidy Hutchinson o Trumpovem vedenju 6. januarja zgolj posredni dokazi (hearsay), so pravni strokovnjaki ocenili, da je Smith v celoti uspešno ubranil integriteto svojih preiskav in izpostavil strah, ki je tisti dan vladal med zavezniki nekdanjega predsednika.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je v decembrskem zaslišanju pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA podal ključna pričevanja o preiskavi dogodkov 6. januarja. Dokumenti, ki so bili objavljeni na zadnji dan preteklega leta, razkrivajo, da je bila pridobitev telefonskih izpiskov nekaterih kongresnikov, vključno s predsedujočim odboru Jimom Jordanom, nujna zaradi njihovega neposrednega stika z Belo hišo v času nemirov. Smith je pojasnil, da so preiskovalci zaznali strah med prisotnimi v Kapitolu, kar je potrdilo resnost situacije. Med zaslišanjem je Smith poudaril, da so bili njegovi postopki vodeni izključno na podlagi dejstev in brez političnih motivov, čeprav so mu republikanski poslanci očitali pristranskost. Izpostavil je težave pri pridobivanju informacij zaradi uporabe več telefonskih naprav ključnih akterjev, kot sta Rudy Giuliani in Boris Epshteyn. Smith je prav tako priznal, da določenih delov uradnega poročila ni preučil zaradi sodne prepovedi sodnice Aileen Cannon, kar je po mnenju demokratov omejilo njegovo zmožnost celovitega pričanja o domnevnih kaznivih dejanjih bivšega predsednika Trumpa glede tajnih dokumentov. Posebno pozornost je vzbudila Smithova ocena pričevanja Cassidy Hutchinson, ki jo je označil za delno posredno (hearsay), kar bi kot obrambni odvetnik poskušal izločiti. Kljub temu je vztrajal, da bi zbrani dokazi v primeru sojenja verjetno privedli do obsodb. Objava prepisa zaslišanja je v javnosti sprožila val kritik na račun Jima Jordana, ki naj bi po mnenju pravnih strokovnjakov poskušal prikriti vsebino pričevanja z neugodnim terminom objave.

Nekdanji posebni tožilec Jack Smith je med decembrskim zaslišanjem pred odborom za pravosodje predstavniškega doma ZDA, katerega prepisi so bili objavljeni na silvestrovo, zavrnil številne očitke republikancev pod vodstvom Jima Jordana. Smith je med osemurnim pričanjem za zaprtimi vrati pojasnil, da so bile preiskave proti Donaldu Trumpu vodene izključno na podlagi dokazov in brez političnih motivov. Posebej izstopajo navedbe o pridobivanju telefonskih izpiskov članov kongresa, kar je Smith utemeljil s potrebo po razjasnitvi dogodkov 6. januarja 2021, ko naj bi nekateri politiki, vključno z Jordanom, v strahu iskali stik z Belo hišo. Analitiki poudarjajo, da je Jordan namerno izbral čas objave dokumentov ob koncu leta, da bi zmanjšal medijsko pozornost, saj prepisi razkrivajo njegovo neuspešno soočanje s Smithom. Med zaslišanjem je prišlo do razkritij glede pričevanja Cassidy Hutchinson, ki ga je Smith v nekaterih delih označil za posredno vedenje (hearsay). Hkrati je Smith potrdil, da zaradi odredbe sodnice Aileen Cannon ni vpogledal v drugi del svojega poročila o tajnih dokumentih, kar so demokrati označili za oviranje preiskave Trumpovih domnevnih kaznivih dejanj.

Južnokorejsko politično prizorišče pretresajo nove podrobnosti o korupcijskem škandalu v glavni opozicijski Demokratski stranki (DP), povezanem s prodajo strankarskih nominacij za lokalne volitve leta 2022. Predsednik stranke Jung Chung-rae se je javno opravičil državljanom in članom stranke zaradi "nesrečnih dogodkov", ki so povzročili globoko razočaranje in jezo. Napovedal je ničelno toleranco do vpletenih, vključno z disciplinskimi ukrepi in popolnim sodelovanjem s policijo pri preiskavi. Škandal se osredotoča na poslanca Kim Byung-kija, ki naj bi prejel podkupnine v zameno za nominacije, pri čemer se pojavljajo obtožbe, da je bila o vsem obveščena tudi ožja ekipa takratnega predsednika stranke Lee Jae-myunga. Han Dong-hoon, nekdanji predsednik vladajoče stranke Moč ljudstva (PPP), je ostro kritiziral delo policije in zahteval uvedbo posebnega tožilca. Trdi, da so preiskovalni organi kljub ključnim dokazom, kot so peticije darovalcev podkupnin, namerno zavlačevali s postopki. Po njegovih besedah bi bil primer brez medijske izpostavljenosti pometen pod preprogo. Demokratska stranka je te zahteve zavrnila kot dvolične in Hanu očitala, da sam v preteklosti ni sodeloval pri drugih preiskavah s posebnimi tožilci. Politična napetost se stopnjuje, medtem ko opozicija napoveduje ustanovitev posebne enote za boj proti korupciji znotraj stranke, da bi preprečila podobne incidente v prihodnje.

Mouramani Kaba Diakité, vidni poslanec in podpredsednik senegalske narodne skupščine iz vrst vladajoče stranke Pastef, je sprožil politično afero z ostrimi obtožbami proti predsedniku parlamenta El Malicku Ndiayeju. V javnost so prišli zapisi iz komunikacijske platforme WhatsApp, v katerih Diakité Ndiayeju očita nepotizem, klanovsko vodenje in finančno razsipnost. Po njegovih navedbah naj bi predsednik parlamenta v svojem kabinetu zaposlil 67 oseb, med katerimi so številni prijatelji in sorodniki, ki se na delovnem mestu sploh ne pojavljajo. Kritike letijo tudi na domnevno neracionalno porabo proračunskih sredstev, vključno z mesečno kvoto 5.000 litrov goriva in zaposlitvijo osebnega kuharja s plačo v višini milijon frankov CFA. Diakité, ki je delovanje predsednika ocenil z najnižjo možno oceno, je predlagal revizijo poslovanja in spremembo poslovnika, ki bi mandat predsednika narodne skupščine omejil na eno leto. Po mnenju poslanca se Ndiaye obnaša kot »predsednik države v malem« in zlorablja svojo funkcijo za osebne politične ambicije, kar je v neposrednem nasprotju z obljubami stranke o transparentnosti in skromnosti.